Na Pokljuki so že v 16. stoletju kopali in talili železovo rudo in prav po nahajališču le-te je Rudno polje, ki letos gosti svetovni pokal v biatlonu, dobilo ime.
Železovo rudo so kopali na območju celotne Pokljuke, pa tudi sicer so bile Julijske Alpe zaradi bogatih nahajališč zelo kakovostne železove rude skoraj 3000 let strateško izjemno pomembno območje. Železarstvo je dokumentirano že v železni dobi (800 let pr. n. št.) in doseže vrh v rimski dobi ter srednjem veku.
V preteklosti je bila Pokljuka poraščena z bukovo-jelovim gozdom in alpsko smreko. Večino bukovih dreves so pred okoli 200 leti izsekali, saj so iz lesa kuhali oglje za številne fužine v Bohinju, pri kasnejšem obnavljanju gozda pa so pogozdovali večinoma s smrekovimi drevesi, zato Pokljuko danes prekrivajo iglasti gozdovi.