Program biatlonskih tekem na Pokljuki letos tvorijo oba sprinta in zasledovanji ter tekma mešanih štafet in mešanih parov. Posebnosti in pomembne elemente teh tekmovanj je s svojega vidika za nas opisal štirikratni olimpijec Klemen Bauer.
SPRINT
V sprintu ni velike filozofije. “Tekma od starta na polno,” pravi Bauer in razlaga: “Včasih smo taktizirali in razporejali moči. A zgodilo se je, da smo imeli že pred prvim streljanjem 20 do 25 sekund zaostanka za nekaterimi. Težko je nadaljevati, ko vidiš, da so tekmovalci, ki so po rangu nižji, pred tabo.”
Pri nastopu brez taktiziranja je veliko samo tveganje, ali na koncu zdržiš ali ne, zato je kanček pameti še vedno potreben. “Greš na vso moč, kar gre. Stremi pa se k pozitivni dinamiki, da je zadnji krog še vedno najhitrejši.”
Streljanje naj bi bilo takšno kot na treningu in to postane nekakšna rutina. Časovni okvir je znan, a razlike so, saj je tveganje pri sprintu običajno pri večini malce večje, kot denimo na individualni temi, kjer je ritem teka drugačen.”
“Vse je pri streljanju sicer jasno. Točno veš, koliko vdihov narediš pred prvim strelom, koliko med streli in vedno bi moralo biti enako, a ni. Boljši tekmovalci to, kar delajo na treningih, delajo tudi na tekmi. Pri nekaj slabših pa je razlike tudi pet sekund. Vsi ne znajo vztrajati v pravem ritmu in desetinke se hitro seštejejo.”
ZASLEDOVANJE
Zasledovanje je popolnoma drugačna tekma. Sprint tekmovalcu da izhodišče, ki pomeni lov na dobro mesto ali pa ohranjanje dobre pozicije. O hitrosti teka pri večini odloča tudi hitrost skupine, s katero teče. Izjemno pomembni pa sta uvodni dve streljanji.
“Teoretično gledano bi moral biti absolutni seštevek teka in streljanja vedno enak, pa ni. Z dobrim streljanjem, recimo dvema ničlama na začetku, si lahko del hitrejše skupine, ki je običajno spredaj in greš s to skupino. Ta skupina te lahko pripelje do tega, da si celo malo hitrejši, kot običajno na tekmah. Če si zadaj, te hitrosti običajno ni in razlika se veča.”
“Zadeva je tudi psihološka. Počasnejša skupina te uspava in tega sploh ne veš. Ko pa imaš pred sabo dobrega tekmovalca, grizeš in greš, čeprav je realno boljši od tebe in tam pridelaš odločilno prednost.”
Za zasledovanje, to velja tudi za tekmo s skupinskim startom, pa velja, da je nekaj več napak s puško. “Težko je. Z vseh strani se vrši pritisk. Veš, da lahko pridobiš, če zadeneš, in to te prisili, da hitiš. Če je veliko tekmovalcev za tabo, pa veš, da lahko izgubiš. V vsem tem nehote spremeniš ritem, izziv je nedvomno večji kot na sprintu.”
Seveda pa so tekmovalci različni in se različno odzivajo na vse šume na strelišču, na neposredne dvoboje, kjer tekmovalci z ramo ob rami podirajo tarče in slišijo reakcijo na tribunah. “Vsekakor je drugače, saj si na posamični tekmi na strelišču sam na svojem mestu, tukaj pa je motečih dejavnikov veliko. A so tudi taki, ki so pod pritiskom bolj natančni. Ki dajo od sebe največ takrat, ko gre na tesno, in jih uspava in zmede, ko imajo denimo veliko prednost in takrat tvegajo, da to prednost zapravijo.”
ŠTAFETNA TEKMA
Prav posebno pa je streljanje tudi na štafetni tekmi. “V podzavesti imaš ekipo. Posebej, ko ti gre za nohte, ko zgrešiš dva strela. Takrat veš, da boš štafeto nekomu predal in da nisi sam. Te misli na strelišču so negativne, so pa podzavestne in zaradi tega je še težje.”
A ekipa je tudi tista, ki daje pozitiven učinek in pogosto so tekmovalci na tej tekmi uspešnejši kot na posamični. To je v zadnjih letih večkrat potrdila tudi slovenska vrsta, ki je na štafeti bila bistveno višje, kot je to obetal seštevek štirih posameznih dosežkov.
“Mislim, da smo verjeli drug v drugega. Če je bil pred mano Rok Tršan, sem vedel, da bo zadel. Vedel sem tudi, da lahko v skupini drži najboljše. Zanimivo je, da na posamični tekmi te hitrosti običajno ni razvil, v štafeti pa je vedno dokazal, da zmore. To so zadeve, ki se realno dogajajo.”
Štafeta daje tudi dodatni naboj neposrednega dvoboja za mesta. “Ne vem, zakaj, ampak zelo pomembno je vsakemu med nami, ali predaš štafeto kot peti ali osmi, čeprav z vidika tekme in zaostankov to morda ob predaji ni pomembno. A štafeta te v te dvoboje prisili. Morda gre za malenkost, a ti to veliko pomeni in s tem odnosom med tekmo tudi ohranjaš stik z najboljšimi, zakrpaš luknjo, če se pojavi. Če veš, da skupaj lahko nekaj pokažemo, te to kar ponese, da dodatno moč.”
