Sezona 2022/23 je tudi sezona Polone Klemenčič. Prvič v karieri se pri 25 letih sooča celo z nastopi na tekmi s skupinskim startom. Poznavalci to tekmo radi označijo za formulo 1 svetovnega biatlona, na kateri nastopa le po 30 najboljših tekmovalcev in tekmovalk.
Trenutno je v skupnem seštevku svetovnega pokala na 32. mestu. Vmes je bila že 19., pa pred tekmami v Franciji 27. Redne so postale uvrstitve okrog 20. mesta, s kakšnim zadetim strelom več se reprezentantki iz Nemilj pri Besnici obeta tudi deseterica.
Gre za kakovosten preskok najmanj enega razreda, novo dimenzijo, s katero je končno nasledila generacijo odličnih slovenskih tekmovalk kova Teje Gregorin, Tadeje Brankovič, Andreje Grašič in drugih, ki so tvorile širši svetovni vrh.
“Mislim, da sem tudi v prejšnjih letih trenirala dobro, naredila vse, da bi bila čim boljša. Letos ni dosti drugače, je pa manj nihanj. Sicer pa sem vselej dala vse od sebe,” po novih dosežkih odgovarja tekmovalka kranjskega Triglava.
Razlogi vseeno morajo obstajati, saj gre za dosežke, ki so konstantni. Uvrstitve med 20 najboljših so bile v preteklosti želja, zdaj so realnost. “Očitno se je s treningi letos (ekipo je prevzel Ricco Gross op. p.) res nekaj spremenilo. Morda sem tudi bolj mirna na strelišču, pa bolj natančna.”
Tekmovalka pritrjuje, da je sezona v smislu dosežkov bistveno drugačna. Osmi skupni tekaški dosežek na eni od tekem je znak, da so s pomočjo Fortune dosegljive tudi stopničke, na progi so ulovljive tekmovalke ranga Lise Hauser.
“To so res super občutki. Zdaj vem, da ni vse odvisno samo od streljanja. Vem, da en zgrešen strel na tekmi lahko v smučini popravim. Super je tudi, ko vidim, da lahko držim te močne tekmovalke. Vem, da bo prišel tudi slab dan, a vem tudi, česa sem zmožna. S takimi nastopi pridobiš na samozavesti.”
“Razlika je očitna. Včasih sem vedela, da nekoga lahko prehitim, če imam dober dan. Zdaj vedno grizem na polno. Tudi prej sem se vedno borila do ciljne črte, a zdaj je pristop drugačen. Res sem zadovoljna. Upam le, da se bo tako nadaljevalo.”
Novo motivacijo je našla tudi na skupnih treningih z Anamarijo Lampič. “Če sem na treningu malo za njo, se zavedam, da sem tudi sama močna. Vrhunsko pa jo je gledati. Ko je na progi, je pri njej vse videti tako lahko. In včasih kar ne morem verjeti, da je tako hitra.”
In del te motivacije s tekem in treningov bo mlada Gorenjka skušala prenesti tudi na tekme svetovnega pokala na Rudnem polju. “Upam na nov najboljši rezultat letos. Vse bom dala od sebe, veliko bo odvisno tudi od tega, kako bom opravila na strelišču.”
