Prva stran :: Novice :: Leto 2012
16. december, 2012
Nasveti doktorja Svetca

Vrhunski šport zahteva ogromno časa in predanosti, sama intenzivnost potovanj, hudi napori in različni vremenski pogoji terjajo svoj davek pri tekmovalcih. Morda najmanjkrat omenjeni, pa vendarle tako nepogrešljiv, je zdravstveni del ekipe. Pred današnjim tekmama s skupinskim startom smo se pogovarjali z zdravnikom slovenske biatlonske reprezentance Matejem Svetcem, dr. med., ki že dlje časa skrbi za zdravje naših najboljših biatloncev:

»Gre za šport, kjer so tekmovalci izpostavljeni ekstremnim naporom, ekstremnim vremenskim razmeram. Gre za kombinacijo izčrpanosti in večjega napora med treningi in tekmami. To je šport dveh zelo različnih športnih komponent. Že sam trening je izjemno zahteven. Veliko pozornosti posvečamo preventivi. Po naporu je potrebne dovolj tekočine, pravilna prehrana, tekmovalce pa smo tudi navadili, da se varujejo situacij, kjer je velika nevarnost okužbe. Skrbimo za redno razkuževanje rok, pazimo, da se ne izpostavljajo. Če pa kdo zboli, je treba takoj ukrepati. Prva terapija je simptomatska, odvisna od splošnega stanja, vročine, počutja. Tako se odločimo ali je potreben počitek ali se da hitro ukrepati. Tako smo se pri Mariču odločili, da je eno postajo zaradi bolezni izpustil. Pomembno je, da športnika čim prej spravimo k sebi in da izgubi čim manj treninga, saj potrebuje kar nekaj časa, da se vrne v formo.«

 

Vloga, ki jo v ekipi odigra zdravnik, je ključnega pomena. Je tisti, ki tekmovalca najbolje pozna in mu lahko najhitreje pomaga. Je tudi tisti, ki mora hitro prepoznati obliko bolezni, izpostavljenost le-tem pa je od športnika do športnika različna: »Gre za kombinacijo večih komponent. Odvisno je od posameznika in njegovih genetskih predispozicij. Tisti, ki sam sebe dobro pozna in je pozoren pri preventivi, je potem tudi manj izpostavljen nevarnosti za vnetna obolenja in poškodbe. Tekmovalci se dobro poznajo in vedo, kaj potrebujejo, da ohranjajo telo v formi in da so zdravi. Nekateri imajo zelo dober organizem in dobro prenašajo napore, spet drugi slabše. In takim se je treba potem prilagoditi. Je pa tudi razlika, če gre za mlajše ali starejše tekmovalce. Po 34. letu ali malo kasneje se zelo pozna, da so posledice treningov večje, tako pa je športnik tudi bolj izpostavljen nevarnostim in obolenjem.«


Najpomembnejše v celotnem postopku je čim prejšnje ukrepanje. Takoj sledi pregled krvi, da se oceni dejansko zdravstveno stanje ter prilagodi terapijo. Kar najhitreje je tekmovalca potrebno vrniti v stanje, v katerem lahko normalno trenira, obenem pa je potrebno sprejeti določene omejitve: »Takoj se mora posvetovati z zdravnikom, da se lahko takoj dogovorimo, kako bomo ukrepali. Treba je pospešiti okrevanje, to storimo s higienskimi ukrepi, vnosom vitaminov in prehrambenimi dopolnili. Če nekdo zboli, ga izoliramo, da ni v stikih z ostalimi člani ekipe. Treba ga je odstraniti iz okolja, kjer bi lahko okužil ostale, pazimo, da oboleli ni v kontaktu z zdravimi in obratno. Tudi pri prehranjevanju smo bolj pazljivi, da ne prihaja do prenašanja bolezni. Skušamo mu pomagati pri čim hitrejšem okrevanju in predvsem preprečevati poslabšanje stanja. Če tretma ni pravilen, lahko pride do hujše okužbe in je zdravljenje dolgotrajnejše. Včasih pride do tega, da športnik potrebuje močnejšo terapijo z zdravili.«

 

Oboleli tekmovalci so večinoma ločeni od preostalega dela ekipe, kar je še dodatna oteževalna okoliščina: »Vsak se zaveda, da se to lahko zgodi komurkoli. Zato je treba paziti tudi na socialni stik, pazimo, da se še vedno socializira, da so ob njem člani ekipe, ki mu pomagajo pri rehabilitaciji ob obolenju, smo v stalnem stiku, pazimo pa, da ni v stiku z ostalimi tekmovalci, da se ne bi okužili še oni. Sam sem ves čas v stiku z obolelim članom ekipe, pazim, da dovolj počiva, da se pravilno prehranjuje.«

 

Pa vendar vloga zdravnika nima meja. Glede na to, da je ekipa manjša, ostalim članom pomaga na različnih področjih: »V več kot 60 odstotkov časa smo zdravniki moralna opora. Vedo, da sem tukaj, da me lahko vprašajo karkoli, da sem pripravljen na pogovor, zdravljenje, urejanje stvari, logistiko, da je športnik ustrezno obravnavan. V sklopu tekmovanj je urejeno, da medicinska ekipa dobi potrebne informacije. Ali lahko organizator ponudi ustrezne zdravstvene storitve ali tekmovalca napoti na ustrezno zdravstveno ustanovo v bližini. Na Pokljuki je ambulanta na prizorišču. Če pride do poškodbe ali obolenja, ki ga ne moremo oskrbeti tu, gremo v ambulanto in potem v najbližjo kompetentno zdravstveno ustanovo.«